Mely: Kaj hočeš... TI?

Mely: Kaj hočeš... TI?
Mely

Ja, Ti. Kaj hočeš? Sploh veš kaj hočeš? A sploh kaj hočeš?

Meni se to ne zdijo preprosta vprašanja. Če me kdo to vpraša, se kar zdrznem, ker na momente ne vem odgovora, ker se ukvarjam z vsem drugim, samo s sabo ne in se zgubljam in ne vem kaj hočem, samo še drvim in se težko ustavim v zavestnem stanju, v popolnem brezdelju.
Zelo pa mi paše čista tišina in mir. To je definitivno že ena od stvari, ki bi jo hotela večkrat doživljat.
Vendar, ne o meni, jaz sem nepomembna oz. ravno toliko, kot si pomemben-a ti. Zato bolj na splošno, da nagovori vse, ki bodo morebiti tole brali.

Komu se uklanjaš, komu slediš, koga posnemaš, za koga pretirano skrbiš, komu želiš ustreči, komu želiš ugajati, za koga ali kaj se tako trudiš,... doseči kaj? Da bo njim dobro, da bo njim v zadovoljstvo, da bo njim všečno, da bo po njihovi meri, da bo njim po godu...?
Če je v glavnem temu tako, potem je res težko v vsej tej dejavnosti najti sebe, ker se trudiš za tisto, kar hočejo drugi.

Si zadovoljna/srečen-a? 'Imaš' res vse, kar si do zdaj želel-a?
A želeti pomeni dvomiti že v startu. Mora biti odločneje. Drugače je, če nekaj hočeš, ko veš kaj hočeš. Ko veš, da si to zaslužiš, da ti to pripada, da si tega vreden-a...

Mogoče si pa vedel-a kaj hočeš, pa se ni zgodilo ali se je izjalovilo in si se predal-a in sprejel-a stanje tako kot je. A še vedno sem mnenja, da nisi bil-a prav sigurna v to kar si hotel-a, ker če bi bil-a, bi imel-a, bi trajalo.

Kaj hočeš? A še veš?
Mogoče pa nikoli nisi vedel-a. Mogoče si vedno samo sledil-a tistemu kar so hoteli drugi. Mogoče si imel-a takšno vzgojo, da je lepo in pravično slediti tistemu, kar hočejo drugi. Mogoče.
Mogoče si pa samo prepričan-a, da je to vse kar je, zelo omejeno, uokvirjeno, pogojno, logično in temu podobno razmišljanje, h kateremu se že v osnovi bolj nagibaš.
A vseeno. Si srečen/srečna?

Pa boste rekli, da je sreča relativna in seveda da je, kot pribito. Vsakomur predstavlja nekaj drugega. A je vseeno sreča ali vsaj stanje zadovoljstva in do tega pridemo, ko so naše potrebe/želje/hotenja izpolnjena.

A kako priti do tistega kar hočemo? No, v tem grmu že tiči zajec. Je že dvom. Kako priti? Že problem.
To nas ne bi smelo zanimati, s tem se ne bi smeli obremenjevati. Tisto kar hočemo, moramo najprej priklicati v naše energijsko polje. Pomeni, da moramo najprej to ozavestiti, vedeti kaj bi radi in potem našo pozornost in delovanje usmeriti v to. Ko o tem razmišljamo, naj bo to obvezno v pozitivni luči in z idealnim scenarijem. Delovati pa moramo brez pričakovanj in čim bolj v smeri tistega, kar radi vsakodnevno počnemo, v čemer uživamo. Če je to pospravljanje, ki nas sprošča, je pač to to. Če je to treniranje za iron man-a, je pač to to. Če je to popoldansko lenarjenje, je pač to to.
Dokler s svojim početjem nikogar ne prizadenemo in nikomur ne škodujemo, je pravilno vse, za kar se odločamo, če nas to izpolnjuje in če to radi počnemo.
Če pa je pri tem kanček dokazovanja za druge, zaradi drugih, potem pa to ni to. Potem v teh stvareh ne moremo zares uživati. Potem nismo v pravi energiji.
Ja, ni tako preprosto, ker če bi bilo, ne bi bilo toliko nezadovoljnih in nesrečnih ljudi. To zahteva že zelo malo istovetenja z Egom.

Mely: Kaj hočeš... TI?

A bolj se mi zdi, da imamo na splošno problem, ker ne vemo kaj bi sploh radi. To pa zato, ker tisto, kar bi morda radi, sploh ni v naših predstavah možno doseči, ker si že v naprej sugeriramo omejitve, kot so:
nimam dovolj časa, nimam dovolj sredstev, nimam dovolj ali prave izobrazbe, nimam lepe postave, nisem več mlad-a, nimam poguma... in kot je rekel Henry Ford: »če misliš, da lahko ali če misliš, da ne moreš, v vsakem primeru imaš prav«.

A nekaj je. Ko ozavestiš kaj sploh hočeš, kaj te osrečuje in kaj je zares tebi vredno, ugotoviš, da za srečo ne potrebuješ veliko. In smo spet pri mayi ali iluziji, katere spoznanje je v: 'bistvo je očem skrito'.
Pogledati je potrebno s srcem in poslušati občutke. Kaj sporočajo? Se počutim dobro. Se počutim udobno. Se počutim lagodno. Se počutim sproščeno. Se počutim prijetno. Se počutim zadovoljno. Itd.?
Če teh občutkov v glavnem ni,... si lahko odgovorite sami..., nekaj ne delamo v skladu s samim seboj.

Prisrčen pozdrav,

Mely
Google+: plus.google.com/104209885707419387843/posts

Mely

INDIVIDUALNO Djotiš svetovanje

z vami bo Mely

vsako 1. in 2. sredo ob 17:30
(poglejte pri Dogodkih)

Djotiš svetovanje v centru MyChi traja 3 ure. Gre za poglobljen pogovor v sproščenem vzdušju, dialog, ki temelji na medsebojni zaupljivosti in iskrenosti.

Etika zaupnosti je zagotovljena.