Sonja Mušič: Projekt ločitev

Sonja Mušič: Projekt ločitev
Sonja Mušič

Ločitev je po statistiki drugi najhujši udarec in stres za posameznika. Ločitev nam pusti veliko posledic..od nižje vrednosti samega sebe, do strahu pred postavljanjem novega življenja in predvsem, ne pušča posledic samo na nas, ampak tudi na otrocih, če smo jih imeli s partnerjem, s katerim se ločujemo. In statistika pravi, da ne glede na to, kateri partner se je odločil za ločitev, traja žalovanje nekje štiri leta, pri otrocih pa nekje dve leti, s tem da ne smemo pozabiti, da otroci vse življenje upajo, da bosta starša spet nekoč skupaj.

Ko poslušam zgodbe o ločitvah in kaj je do njih pripeljalo, imamo tisoč in en primer. Niti en ni enak. Vendar bi rada opozorila, da se psihična ločitev med partnerji začenja že veliko prej in, če bi bili pozorni, bi to zaznali že zelo na začetku krhanja odnosa. Morda bi v tem primeru lahko reševali že prej in preprečili neizogibno ali pa rešili odnos že v začetni akutni fazi.

Partnerja si izberemo, preden imamo z njim otroke, saj samo iz odnosa dveh lahko dobimo male učitelje na izposojo, ki pa bodo odleteli. In leta zaljubljenosti so nekaj najlepšega. Izberemo ga na podlagi vonja, skupnih lastnosti, ugodja, ki ga ob njem čutimo, na podlagi vzorcev in vrednot, ki so nas oblikovale v življenju...recimo, da na podlagi odločitve, da je on druga polovica nas. Dobimo pa pravzaprav nekoga, ki je naše ogledalo in ki nam je namenjen, da se od njega nekaj naučimo.

Predvsem glede na izkušnje in poslušanje velikih primerov opozorim na sledeče. Velika večina žensk pozabi na partnerja, ko dobimo otroke. Mislimo, da se življenje zasidra in konča...ampak takrat se igra šele začne. Ženska ne bi smela nikoli pozabiti na nego sebe, da je urejena, dišeča, nasmejana. Mora imeti svoj krog družbe, kjer lahko sprosti svoje ženske misli. Predvsem je modro paziti, da skrbi pri odnosu, kaj ju je s partnerjem povezalo in ga ne kaznuje z odvzemanjem njemu ljubih stvari. Zato veliko moških pogovorov teče v smeri, da se spremenimo v čarovnice. Ja, kličemo na pomoč, vendar moški tega ne vidijo tako. Za njih smo zoprne ženske. In če jim ne bomo povedale jasno in glasno, kaj pričakujemo, ne bodo razumeli, kaj se nam dogaja. Poleg otrok mora partner ostati prvi, za katerega se borimo. In to je trening, če nekaj prenehaš vzgajati, zamre.

Sonja Mušič: Projekt ločitev

Na začetku nas moti nekaj lastnosti, vendar to si ponavadi ljudje opravičujemo, saj bo...sigurno se bo spremenil. Prva napaka...ne pozabite, ja seveda se bo spremenil, toda tudi vi in vaše vrednote in pogledi se bodo spremenili, predvsem pa se življenje popolnoma spremeni, ko dobimo otroke. In takrat mnogi pozabimo na partnerstvo, ki je bil ključen tudi za to, da smo se odločili za otroke. Drugo, kar se mi zdi pomembno, in bi poudarila, je intima...to je tudi osnova partnerstva in po mojem mnenju ne sme biti zanemarljiva. Menim, da je to baza odnosa..to je nekaj, kar si delita samo vidva in menim, da je ključno ukvarjati se s tem delom odnosa, ga vzgajati, spreminjati po vajinih željah in ga trenirati, ker če to umre, izgubimo najpomembnejšo čustveno vez s partnerjem..potem tudi dotiki in tisti nagajivi pogledi, katere poznata samo vidva, začnejo izginjati in počasi se oddaljujemo. Vseeno pa moram omeniti..o tem kdaj drugič, da mnogokrat slišim in to od ženskega spola, da jim ni do tega. Ali je to zaradi izgube libida, zaradi preutrujenosti ali zaradi narave...ne vem...kar pa vem, da smo ženske drugačne kot moški..in z intimo moškim damo moč in jih podpiramo pri ustvarjalnosti, tako jim damo vrednost, da imajo energijo za borbo v življenju. In menim, da bi na to morale ženske paziti. Ker lahko se zgodi, da ga kastriramo ali razvrednotimo.. in v njem ne bo tiste energije, ki bi ga morala peljati skozi življenje. Ne pozabite, še vedno imamo v genih nekje daleč zapisano, da so moški lovci, kakorkoli se je sedaj življenje spremenilo in otežilo, narava nas je v osnovi naredila drugačne in kljub razvoju sveta je še vedno nemogoče, da bi moški rodili. To nam lahko pove, da smo si morda na pleča obesile preveč in da se premalokrat opremo na partnerja.

ODNOSI, KI JIH KREIRAMO

Prijateljski, partnerski, zakonski ali drugi odnosi so naš projekt. Vse vrste le teh so dogovor, samo, da tega nismo ozavestili. Jaz imam svoje meje, vrednote, čustva, prtljago iz preteklosti, ti svoja in, če se nekako uskladiva to in spoštujeva vse to pri drugem imava lahko odnos. Če ne, potem pač ne. Preprosto. Samo drugače je potrebno pogledati na to.

Ko se odločamo za razhod, to ni nujno, da pomeni, da me nekdo zapušča, da nisem dovolj vreden. Lahko pomeni, da sva pred leti sklenila tih dogovor, skozi čas pa so se spremenile najine vrednote, reakcije in čustva. Nekdo je prešel mejo tihega dogovora ali preprosto nisva rastla skupaj, saj se nisva posvečala najinemu odnosu v tem kaosu vsakdana. Tako, da se mi zdi pomembno, da se za velike korake ne odločamo v jezi, temveč z zavedanjem, da smo vsi odgovorni, saj se temu odnosu nismo posvečali dovolj, da bi lahko sproti preverjali kako se je eden od posameznikov v odnosu spreminjal.

Včasih se samo prerastemo, ali pa smo se s spoznavanjem samega sebe začeli zavedati, da imamo drugačne vrednote, kot smo jih imeli pred leti.

Sonja Mušič: Projekt ločitev

LOČITEV IMA VELIKOKRAT SLAB PRIZVOK.

Če pogledamo drugače pa je lahko to začetek novega življenja in spreminjanje toka energije posmeznika v boljšo smer. Kar sva si morala dati sva si, posrkala sva vse znanje, ki sva si ga morala dati, sedaj pa je čas za nove dimenzije posameznika.

Če uspemo pogledati na to z drugačnimi barvami lahko vidimo, da smo si obogatili življenje v tistem obdobju, ko smo to potrebovali, sedaj pa gremo na drugačno pot, ki nam prinaša novo znanje za našo osebno rast.

Moram poudariti, da so razhodi različni, težji ali lažji, hitrejši ali daljši, razlogi so različni, ljudje v različnih življenjskih stiskah ali situacijah, nihče nima natanko enakega primera, da bi obstajala univerzalna rešitev. Čustvena prizadetost in stiska imata različne dimenzije. Odnosi so različni...partnerji so različni, različno zreli. Kakšen bo vajin odnos ob razhodu, lahko vidiš že, če pogledaš nazaj, kakšna je bila vajina komunikacija skozi odnos...žaljiva..nespoštljiva...ali pa sta kljub težavam obdržala normalen odnos in besedni zaklad. V vsakem segmentu odnosa je možnost rešitve, samo če pravočasno prepoznamo, kam gre odnos.. lahko se reši, lahko se dogovorimo, da bomo kljub vsemu zaradi različnih razlogov ostali skupaj, prenesli in pozabili, karkoli se nam je zgodilo...lahko se že razidemo, pa ugotovimo, da bi bilo bolje ostati skupaj. Rešitev in idej je neskončno. Kar je pomembno...da se zavedamo, da odnos ni samoumeven, da se potrudimo, da smo iskreni do sebe in partnerja, da najdemo skupne poti za reševanje ali strokovno pomoč, ali kakršnokoli pomoč.. da se lotevamo problemov z občutkom in če se da, z vizijo...predvsem, pa prosim...predlagam... NE POZABITE NA OTROKE v svoji notranji ali zunanji vojni, ne jemljite jih za orodje za kaznovanje partnerja, ne obremenjujte jih s svojo notranjo bolečino ali vzeti za talce svoje žalosti..ne dovolite, da vas prepoznajo kot žrtev življenja.. ne kaznujte partnerja in drugih preko otrok in predvsem NE mislite samo nase.. ker vsaka pot, ki se konča..ne vemo, kaj nas čaka naprej.. in je idealna priložnost za prepoznavanje novega sebe..in morda se boste čez leta obrnili in ugotovili, da ste zrasli in da šele sedaj živite življenje, katerega ste želeli, v katerem vam je udobno..in morda ugotovite, da imate v sebi neizmerno moč in voljo in znanje, za katerega ste mislili, da ne obstaja... in otroci vam bodo hvaležni za izkušnjo.

Predvsem pa, partnerja ste si izbrale že z določenimi karakternimi lastnostmi, tako da lahko predvidevate, kako se bo odzival. Saj so za vama že leta sodelovanja in določene izkušnje imate. V kolikor pa ste morda partnerica že ločenega moškega..pa vam veliko pove odnos do bivše žene, tako nekako bo zgledalo čez nekaj let pri vama. Ljudje se premalokrat vživljamo v čustva drugih, premalo poslušamo zgodbe prijateljev, ki nam povejo, kakšen je človek do drugih ali v različnih stanjih. Če bi to znali slišati, ko imamo od zaljubljenosti zamašena ušesa, bi lahko sprojecirali, kako se bo vedel do mene v ključnih trenutkih. Velikokrat razmišljam, kako bo, ko bo nekdo od naju dobil novega partnerja, ali bomo še vedno egoistično užaljeni in morda naščuvali vse proti novemu partnerju, ali bomo pogledali z vseh vidikov in nekomu, s katerim smo preživeli velik del življenja, katerega smo ljubili in si z njim delili najlepša leta, zaželeli srečno novo pot. Seveda dokler bo novi partner spoštljiv do nas in naših otrok. V nasprotnem primeru pa je rešitev pogovor z bivšim partnerjem, če ne gre, pa nujna zaščita sebe in otrok. Jaz si predstavljam, da bom do nove partnerice korektna, predvsem pa pričakujem, da v primeru, da bi otroci imeli z njo težave, da bo to uredil on kot oče..četudi bi ga morala na to opomniti.

Sonja Mušič: Projekt ločitev

VSI SI ZASLUŽIMO POLNO ŽIVLJENJE

Ker, dragi moji, ob zaključku ene zgodbe še ne pomeni, da se nam ne obetajo lepše, bolj polne...sploh, ker se v vseh težkih situacijah oblikujemo, naučimo nekaj novega in vstopimo v novo obdobje samo svojega življenja. In edina stvar, ki te lahko zadovolji, je, da ko pogledaš nazaj, vidiš, da si s trudom in delom omogočil, da imajo vsi akterji situacij svoje novo življenje, v katerem so zadovoljni in da imajo otroci izkušnjo, da je v življenju vse mogoče, če se obnašaš odraslo, če se znaš vživljati v čustva drugih, če kljub bombi v sebi, obdržiš komunikacijo in spoštovanje do drugih na dostojanstvenem nivoju...predvsem pa, da se zavemo, da sta za odnose potrebna dva, ki nosita enako težo odgovornosti.

Tako, da če se ločujete, ali razmišljate o tem..poizkusite z vsem svojim znanjem rešiti, kar vam je vredno, če ne gre, pa je najlažja pot sporazum o razvezi, tako zakonski kot nezakonski in v dogovoru s partnerjem razdelitev skrbništva otrok in skupni dogovor o stikih in preživnini, s katero se otrokom standard ne bo bistveno spremenil. Vse informacije, kam in kako, dobite na svojem centru za socialno delo, kjer se gospe izredno trudijo, da prepoznajo, ali je mogoča še rešitev odnosa, ali pa oba partnerja poučijo, kako in kaj.

Vsekakor...stalna je samo sprememba..in vi ste odgovorni, da se z njo soočate in iščete najboljše rešitve za zadovoljivo življenje vseh vam najljubših.

Stalna je samo sprememba.

Sonja - Fatalke
Kje se je izgubila moja Fatalka
odlocitve@gmail.com
www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=700
www.emka.si/konec-zakonske-zveze-prvi-koraki-na-poti-do-novega-zivljenja/PR/1828476,13157