20. maj - Svetovni dan čebel

20. maj - Svetovni dan čebel

Slovenija – dežela čebelarstva

Če ste med ljubitelji medu, vam bo ob obisku Slovenije zagotovo »padla sekira v med«. Ta slovenski pregovor, ki govori o nenadni, nepričakovani sreči, uspehu, se bo zagotovo izkazal kot resničen, ko boste spoznali medena doživetja zelene dežele. Slovenska čebelarska tradicija je bogata in močno zasidrana v ljudsko zavest. Tu je doma kranjska sivka, avtohtona slovenska čebela, ki velja za eno najbolj razširjenih medonosnih čebel na svetu. Slovenci so bili od nekdaj dobri poznavalci čebel. Najpomembnejši mož v slovenskem čebelarstvu je Anton Janša, prvi čebelarski učitelj na dunajskem dvoru, ki je v 18. stoletju s svojimi dognanji povsem prevetril dotedanje čebelarjenje in postavil temelje sodobnega čebelarstva. Močno naklonjena mu je bila tudi tedanja avstro-ogrska cesarica Marija Terezija. Zato ni čudno, da si je Slovenija prizadevala, da bi Organizacija združenih narodov 20. maj, dan njegovega rojstva, razglasila za svetovni dan čebel.

Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) je decembra 2017 v New Yorku soglasno sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Na ta dan bo svetovna javnost vsako leto opozorjena na pomembnost ohranjanja čebel in drugih opraševalcev, opomnjena na pomen čebel za celotno človeštvo ter pozvana h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje.

Slovenija je predlagala, da se svetovni dan čebel zaznamuje v maju, ko so čebele na severni polobli najdejavnejše in se začnejo razmnoževati, obenem pa je v tem času potreba po opraševanju največja, na južni polobli pa je tedaj jesen, čas spravila čebeljega pridelka ter s tem dnevi in tedni medu. 20. maj je tudi rojstni dan Antona Janše (1734–1773), ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za to področje v tistem času. Bil je prvi učitelj sodobnega čebelarstva na svetu, ki ga je cesarica Rimskega cesarstva Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja na novi šoli za čebelarstvo na Dunaju.

Svet na pobudo Slovenije praznuje svetovni dan čebel

20. maj - Svetovni dan čebel

Študije Organizacije združenih narodov in Svetovne zveze za varstvo narave kažejo, da se populacije čebel in drugih opraševalcev pomembno zmanjšujejo, zaradi česar čebele in drugi opraševalci postajajo čedalje bolj ogrožene živalske vrste. Na to vplivajo številni dejavniki, ki so posledica človeških aktivnosti: intenzivno kmetijstvo, široka uporaba pesticidov in onesnaževanje z odpadki. Čebele so izpostavljene novim boleznim in škodljivcem, zaradi naraščajočega števila svetovnega prebivalstva se krči njihov življenjski prostor, poleg tega preživetje in razvoj čebel in drugih opraševalcev čedalje bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe.

Podatki FAO kažejo, da imajo čebele in drugi opraševalci neprecenljivo vrednost pri zagotavljanju svetovne varnosti preskrbe s hrano.

Od opraševanja je namreč odvisna kar tretjina vse pridelane hrane na svetu oziroma vsaka tretja žlica hrane. Po oceni na podlagi mednarodne študije Medvladne platforme o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah iz leta 2016 je letna svetovna proizvodnja hrane, ki je neposredno odvisna od opraševanja, vredna od 235 do 577 milijard ameriških dolarjev. Poleg tega so kmetijske rastline, ki potrebujejo opraševanje, pomemben vir delovnih mest in dohodka za kmete, zlasti za male in družinske kmetije v državah v razvoju. Nenazadnje imajo čebele pomembno vlogo tudi pri ohranjanju ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti v naravi.

Kot dober bio indikator razmer v okolju nam sporočajo, kdaj se z okoljem nekaj dogaja in da je treba ukrepati.

S pravočasno zaščito čebel in drugih opraševalcev bomo pomembno prispevali k reševanju vprašanj globalne preskrbe s hrano in odpravi lakote v državah v razvoju. Ustavili bomo nadaljnje izgube biotske raznovrstnosti in degradacije ekosistemov in tako prispevali tudi k ciljem trajnostnega razvoja, ki so opredeljeni v Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030.

Slovenska pobuda za razglasitev Svetovnega dne čebel

Republika Slovenija je zato na pobudo Čebelarske zveze Slovenije leta 2015 v okviru OZN začela postopke za razglasitev svetovnega dneva čebel in predlagala resolucijo, ki izpostavlja pomen čebel in drugih opraševalcev.

Pobuda je bila sprejeta na 40. zasedanju Konference FAO v Rimu, dne 7. julija 2017; postopek pa je bil uspešno zaključen decembra s soglasnim sprejetjem resolucije o Svetovnem dnevu čebel na Generalni skupščini Združenih narodov.

20. maj - Svetovni dan čebel

Slovenija se uvršča v sam svetovni vrh po številu čebelarjev na prebivalca, kjer je vsak 200. prebivalec čebelar. Za več deset tisoč Slovencev je čebelarstvo način življenja z dolgo tradicijo, čebela, še posebej avtohtona kranjska sivka, pa je del slovenske narodne identitete. Slovenija je edina država članica Evropske unije, ki je zakonsko zaščitila svoje čebele, poleg tega je leta 2011 med prvimi državami članicami EU na ozemlju Slovenije prepovedala uporabo nekaterih čebelam škodljivih pesticidov.

Čebela simbolično predstavlja organiziranost, marljivost, produktivnost, obilje, uspeh, ljubezen, sodelovanje z drugimi / skupnost, čarobnost in moč vere in osredotočenosti, akcijo, komunikacijo, žensko moč, skrite modrosti...

Brez čebel ni jabolk, hrušk, češenj in jagod...

“Glavni namen svetovnega dneva čebel je, da se svetovno javnost ozavesti o pomenu čebel in drugih opraševalcev za človeštvo. Čebele oprašijo kar 170.000 vrst rastlin in imajo tako ključno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti v naravi. Najopaznejšo vlogo imajo pri opraševanju jablan, hrušk, breskev, češenj in jagod. Čebele in drugi opraševalci oprašijo skoraj tri četrtine vseh rastlin, s katerimi proizvedemo 90 odstotkov svetovne hrane.”

Čebele najbolj ogroža človek

Čebele živijo skoraj povsod po svetu, poznamo jih približno 20.000 vrst, a vse niso medonosne. Pri nas je dovoljeno gojiti kranjsko čebelo oz. kranjsko sivko, ki je druga najbolj razširjena vrsta čebel v svetu. Čebele so vse bolj ogrožene, v Evropi grozi izumrtje skoraj 10 odstotkom vrst čebel. V ZDA se je leta 2016 število družin medonosnih čebel zmanjšalo za 33 odstotkov, v EU-ju za 13 odstotkov.

Med vzroki za odmrtje čebel so bolezen varoza, nosemavost in zapleti z maticami ter v Evropi virusne okužbe, krčenje medovitih območij zaradi vse številčnejših monokultur in spremenjene ter intenzivnejše tehnologije obdelovanja travišč, množična uporaba izdelkov za zaščito rastlin v sodobnem kmetijstvu (predvsem iz skupine fitofarmacevtskih sredstev neonikotinoidi), novi škodljivci, ki se zaradi globalizacije hitreje širijo po svetu, urbanizacija, ki krči kmetijski prostor, in podnebne spremembe.

Če se bo izginjanje čebeljih družin v Evropi nadaljevalo in celo naraščalo, lahko to privede do zloma gospodarstva, ogroženo pa bo tudi naše zdravje in dobro počutje.

20. maj - Svetovni dan čebel

Čebele brez človeka težko preživijo

Čebele danes brez čebelarjeve pomoči praktično ne morejo preživeti. Čebelarji jim morajo ob pomanjkanju poletne paše dovajati vodo in jih tudi hraniti, zato si želijo neposrednih subvencij. To bi bilo precej lažje, če bi bile čebele razglašene za ogrožene, za kar si čebelarji zdaj prizadevajo. Za pristojne v Bruslju že pripravljajo dokument s tem predlogom.

Kaj lahko za čebele naredimo sami?

Veliko lahko za njeno ohranitev storimo tudi sami. Med drugim lahko na balkone, terase in vrtove sadimo medovite rastline, postavimo gnezdilnice za čebele in o pomenu čebel ozaveščamo že najmlajše.

Medovite rastline lahko sadimo tako na podeželju kot v mestu. Na izbiro imamo med drugim paradižnik, papriko, buče, borovnice, jagode in sadno drevje, sivko, meto, rožmarin, timijan, žajbelj, origano, meliso, baziliko itd. Na njivah so v korist čebelam ajda, detelja, oljna ogrščica in facelija. Med grmovnicami in drevesi imajo čebele rade akacijo, smreko, jelko, lipo, javor, dišeče vrtnice, lesko, vrbo, glog, ribez in kosmuljo.

Na travnike bi morali vrniti travniško cvetje. Zaradi sodobnega načina kmetovanja namreč s travnikov izginjajo cvetlice, na njivah prevladujejo monokulture, gozdovi se krčijo, tako imajo čebele zlasti poleti vse manj hrane. S sajenjem medovitih rastlin pa čebelam zagotovimo več hrane, da lažje preživijo zimo in naslednjo pomlad spet opravljajo svojo glavno nalogo, to je opraševanje.

Pri škropljenju rastlin moramo uporabljati do čebel neškodljive pesticide, to pa storimo v brezvetrnem vremenu zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko se čebele umaknejo v panje.

20. maj - Svetovni dan čebel

Sladko doživetje medene tradicije

Naši predniki so iz medu pripravljali različne posladke, ki jih lahko okusite še danes. Že od srednjega veka so ga uporabljali za izdelavo medenega peciva – lecta. Zgodbe, ki so in jih še pripovedujejo lectarski izdelki, lahko spoznate v lectarskem živem muzeju v Radovljici ali v muzeju in galeriji Medeni raj v Slovenj Gradcu. Med tradicionalne slovenske izdelke iz medu sodijo tudi dražgoški in škofjeloški mali kruhki. Med je ena od sestavin za potico, uporablja pa se tudi pri vrsti drugih slovenskih dobrot. Z medom lahko tudi nazdravite. Že naši predniki so nemajhen del pridelanega medu uporabili za izdelavo medice. Sprva je bilo to neke vrste medeno vino, v 19. stoletju pa se je pojavilo žganje iz medu in medeni liker. Danes lahko poizkusite tudi penečo medico in medeno pivo.

Čebelji izdelki za zdravje in dobro počutje

Med in drugi čebelji izdelki blagodejno vplivajo na zdravje in dobro počutje. Različne metode apiterapije vam bodo pomagale do boljšega zdravja. V tipičnem slovenskem čebelnjaku odkrijte skrivnost dolgega življena čebelarjev z vdihavanjem čudovitih arom čebeljih pridelkov ob poslušanju njihovega brenčanja. Privoščite si razvajanje z bio masažo, medenimi oblogami ali medeno kopeljo, v kateri se je kopala tudi Kleopatra. Poskrbite za svojo lepoto, zdravje in dobro počutje z medenimi programi, ki jih boste našli tudi v nekaterih slovenskih zdraviliščih.

Dragi bralci... varujte čebele in vedite, da brez čebel ni življenja. Čuvajmo jih! So prinašalke življenja, medenih darov in so naše zdravilke.

Iz srca, Shana

Viri:
www.worldbeeday.org
www.rtvslo.si/okolje/narava/svet-na-pobudo-slovenije-praznuje-svetovni-dan-cebel/455458
www.slovenia.info/sl/zgodbe/med-za-sladke-trenutke-in-dobro-pocutje