Mely: Združeni smo močnejši

Mely: Združeni smo močnejši
Mely

Na pragu jesenskega obdobja smo, ko nam iz vseh koncev trosijo nič navdušujoče novice ali že kar napovedi, vendar ne toliko astrologi, tarotisti, vedeževalci, duhovni mediji, šamani, kot kar pravi mediji, ki jih spremljamo v vsakodnevnem življenju.

Toliko razdvojenosti kot jo je občutiti ZDAJ, jo menda še ni bilo občutiti, vsaj v času mojega bivanja ne.
Res mi je zanimivo opazovat, vpletam se praktično nič, razen ko sama zatežim kakšni prijateljici in ji kaj prepošljem, kakšno objavo, posnetek, predstavitev, raziskavo. Bolj kot ne, kot zanimivost, kot 'uau, ne moreš verjet'. A ob tem opažam še večji porast razdvojenosti med ljudmi in to me žalosti.

Saj se zavedam, da smo si različni, pravzaprav vsak od nas ni enak nikomur drugemu po razmišljanju, vedenju, izkušnjah, občutenju... tudi vizuelno ne. Pa vendar. Socialna bitja smo, ki med seboj sodelujemo, se sporazumevamo, se poslušamo, se dogovarjamo in skupaj sklenemo, da funkcionira neka stvar. Če to ne zmoremo, kar se v zadnjem času od nastale fame dogaja, pač stvar ne bo mogla funkcionirat, na tak način spremembe ne bodo šle skozi v dobro vseh.
In kaj sledi, če je takšna razdvojenost, da ena stran ne bo zadovoljna z zaključkom?
Ne vem, samo sprašujem se.

A največja dilema se poraja ravno v tem, kaj je dobro za vse.
A prepričana sem, da vsak od nas VE kaj bi bilo sicer dobro za vse. Npr. sožitje, enakost, strpnost, sodelovanje, razumevanje, sočutje, iskrenost, pravičnost, poštenost, radodarnost, ljubeznivost, miroljubnost in svoboda bivanja, odločanja, govora...
Naj dvigne roko tisti, ki si ne želi takšne družbe.
V resnici ali v svojem bistvu, si vsi želimo samo to.
Kaj se torej dogaja, da se vse zgoraj našteto pači in prehaja v nasprotje?

Pred nekaj tedni me je, priznam, zbodlo, ko sem prebirala objave in komentarje priznane astrologinje, ki je zelo oštro izrazila mnenje in nestrinjanje o verodostojnosti vedske ali sideralne ali Djotiš astrologije. Tako zelo oštro, da je bilo že napadalno in žaljivo in čutila sem to zgolj kot njen osebni in zelo pristranski izraz neke notranje stiske. Nič hudega, samo ljudje smo, z vrlinami in napakami in pogosto reagiramo tudi na osnovi svojih notranjih senc, ki so navadno plod preteklosti, privzgojenosti in izkušenj.
A bolj kot sama vsebina me je presenetil ta uničevalni in omalovaževalni žar, ki lahko pride iz ljudi in to za stvari, ki so precej oprijemljive, merljive in zapisane, pa vendar je bilo zaznati očitno ignoranco do boljšega razumevanja oz. spoznavanja drugačnega od poznanega, z odločnim prepričanjem samo v lastno resnico.

Mely: Združeni smo močnejši

In to je tisto, kar me žalosti. Ko vidiš, kako so ljudje še vedno tako zelo v objemu ali slepilu ega in apriori zavračajo spoznati ali vsaj slišati še drugo plat neke zgodbe in trmasto vztrajajo pri svojem prepričanju, ko se zdi, da samo še zato, da se ne bi osmešili, če bi omehčali svoje mnenje.

Mar ne uvidimo, da smo precej na istem, mi preprosti ljudje, ki bi radi samo dostojno živeli. Ne rabimo biti med seboj sovražni ali na nasprotnih bregovih. Le zakaj? Prav zdaj, v tem času, bi se morali kot ljudstvo strinjati, se združiti in si pomagati, saj bo sicer prišlo še do večje, nepredstavljive razdvojenosti in sovraštva med navadno rajo, če smem tako reči.

Mar ne uvidimo, da smo si v resnici zelo podobni. Vsi smo kdaj v stiski, vsi kdaj trpimo, vseh nas je kdaj strah, vsi se kdaj zjezimo, zjokamo in tudi poveselimo in smejimo.
Zakaj toliko delitev moje-tvoje, naš-vaš, levi-desni, rdeči-beli, pa črno-beli, pa on-ona-one in ono, pa vi in mi in ni konca. Zaradi tega je toliko negativnosti, nastrojenosti in napadalnosti. Le zakaj gre toliko energije v nič, ko bi jo lahko izkoristili za delovanje v skupno dobro vseh, za delovanje iz srca.
Ja prav zares iz srca.

Če bi vsi dejansko to ne imeli za larifari in se začeli povezovati s srcem, ki je svoje elektro-magnetno polje, bi kolektivno transformirali solidarnost, sočutje, bratstvo in ljubezen in svet bi lahko postal lepši.
Bilo bi nas tudi veliko manj strah oz. bi se strah razblinil.
Jaz osebno v to res verjamem.

Združeni bi bili kot v enem bitju, brez govorice ega, vsi za isto. Vsi za svobodo.
Kaj pravite? Bujna domišljija? Ali upanje možnosti? Kar potrebujemo je notranja vera.

Združeni smo močnejši!

Namaste,
Mely
Facebook: www.facebook.com/MelyJyoti

Mely

INDIVIDUALNO Djotiš svetovanje

z vami bo Mely

vsako 1. in 2. sredo ob 17:30
(poglejte pri Dogodkih)

Djotiš svetovanje v centru MyChi traja 3 ure. Gre za poglobljen pogovor v sproščenem vzdušju, dialog, ki temelji na medsebojni zaupljivosti in iskrenosti.

Etika zaupnosti je zagotovljena.