Osebnostna rast in sprememba

Transakcijska analiza

Kaj je transakcijska analiza?

Transakcijska analiza (skrajšano TA) je teorija osebnosti in teorija komunikacije, ki jo je ob koncu petdesetih let utemeljil ameriški psihiater Eric Berne. Za TA lahko rečemo, da je sistematična psihoterapija za osebnostno rast in spremembo.

Beseda »transakcija« označuje izmenjavo-prenos sporočil med dvema ali več osebami tako, da je transakcijska analiza v bistvu analiza komunikacije. Na podlagi analize, kako ljudje komunicirajo, je mogoče predpostaviti njihovo notranje dogajanje in dinamiko. Poleg tega ima transakcijska analiza vrsto zanimivih konceptov, ki so nam v pomoč, da lahko razumemo posameznikovo funkcioniranje.

Transakcijska analiza (TA) je teorija osebnosti in sistematična psihoterapija za osebnostno rast in spremembo. Razen teorije osebnosti je TA tudi teorija komunikacije, teorija razvoja otroka in teorija psihopatologije.

Kot teorija osebnosti nam prikaže psihološko strukturo človeka. Pri tem uporablja tri delni model imenovan model ego stanj. Ta model nam tudi pomaga razumeti kako ljudje funkcioniramo in izražamo osebnost skozi vedenje.

TA kot teorija komunikacije omogoča tudi analizo sistemov in organizacij.

TA ponuja teorijo razvoja otroka. Koncept življenjskega skripta ali scenarija razloži kako naši sedanji življenjski vzorci izvirajo iz otroštva. S tem tudi razloži ponavljanje starih otroških strategij preživetja in ohranjanja odnosov, čeprav so sedaj nefunkcionalne oziroma so lahko rezultati boleči in samouničujoči. Tako nam posreduje tudi teorijo psihopatologije.

TA se v praksi poleg svetovanja lahko uporablja kot psihoterapija za obravnavo vseh oblih psiholoških motenj, od vsakodnevnih življenjskih problemov do resnih psihoz. Metode terapije so uporabne pri delu tako s posamezniki, skupinami, pari in družinami. Izven terapevtskega področja se TA uporablja v izobraževalne namene in povsod, kjer je potrebno razumevanje posameznikov, odnosov in komunikacije.

Transakcijska analiza

Koncepti v transakcijski analizi

Model ego stanj

TA uporablja tridelni model ego stanj (Starš, Odrasli, Otrok), ki predstavlja koherenten sistem mišljenja, čustvovanja in vedenja.
• Ego stanje Starš zajema zapis slikovnih in tonskih sporočil, ki jih je posameznik prejel od avtoritet (staršev) v zgodnjem otroštvu.
• Ego stanje Odrasli informacije sprejema, analizira, predeluje in se na realnost odziva tako, kot jo doživlja v danem trenutku, torej tukaj in zdaj.
• Ego stanje Otrok se, razvojno gledano, razvije kot prvo. Tu so shranjeni spomini dogodkov in izkustev, ki so se zgodili v preteklosti in so interpretirani v skladu z mišljenjem in doživljanjem otroka.

Transakcije, potrditve (strokes) in strukturiranje časa

Če komuniciram s teboj, te lahko naslovim iz katerega koli od treh mojih ego stanj in ti lahko odgovoriš iz katerega koli izmed treh tvojih ego stanj. Ta komunikacijska izmenjava se imenuje transakcija.

Kadar sta v komunikacijski izmenjavi oseba Jaz, ki sporočam potrditev tvojega obstoja in Ti, ki vrneš to potrditev, se v TA jeziku vsako tako dejanje potrditve imenuje stroke. Ljudje potrebujemo potrditve, da ohranjamo naše psihofizično zdravje.

Ko pa so ljudje v komunikaciji v parih ali skupinah, uporabljajo čas na različne specifične načine, ki jih je možno analizirati. To se imenuje analiza strukturiranja časa.

Življenjski scenarij ali življenjski skript

Vsak od nas sestavi v otroštvu življenjsko zgodbo zase. Ta zgodba ima začetek, sredino in konec. Osnovni načrt izrišemo še preden znamo govoriti. Kasneje v otroštvu dodamo več podrobnosti naši zgodbi. Večino izoblikujemo do sedmega leta. Ponovno vnašamo spremembe v času adolescence. Kot odrasli se praviloma več ne zavedamo življenjske zgodbe, ki smo jo sestavili zase, čeprav ji zvesto sledimo. Ne zavedamo se, da si nastavimo življenje tako, da se približujemo zaključni sceni naše življenjske zgodbe, ki smo jo zarisali kot otroci. Ta nezavedna življenjska zgodba je poznana v TA kot življenjski scenarij ali skript.

Odpisovanje (discounting), redefiniranje, simbioza

Otrok se odloči za življenjski scenarij, ker mu predstavlja najboljšo strategijo, ki jo je zmožen, da preživi in se znajde v svetu, ki je po njegovih občutkih večkrat neprijeten in sovražen. V našem ego stanju Otroka, lahko tudi kot odrasli še vedno verjamemo, da je katerakoli grožnja naši otroški sliki sveta, grožnja zadovoljitvi naših potreb ali celo preživetju. Zaradi tega občasno popačimo in prilagodimo našo zaznavo realnosti, da se ujema z našim življenjskim scenarijem. Kadar to storimo, pravimo, da redefiniramo.

Da svet ustreza našemu življenjskemu scenariju dosežemo tako, selektivno ignoriramo informacije, ki so na razpolago o določeni situaciji. Brez zavestnega namena izbrišemo vidike situacije, ki se ne bi ujemale z našim skriptom (življenjskim scenarijem), kar pa se v TA imenuje odpisovanje.

Kot del izpolnitve našega skripta, lahko kot odrasli izberemo z določenmi osebami odnose, ki so ponovitev odnosov, ki smo jih imeli z našimi starši, ko smo bili otroci. Tudi to lahko storimo popolnoma nezavedno, zlasti v situaciji, ko eden od partnerjev v odnosu igra vlogo Starša in Odraslega, medtem ko igra drugi Otroka. Skupaj funkcionirata, kot da bi imela namesto šest le tri ego stanja na razpolago. Takšen odnos imenujemo simbiotičen odnos, oziroma pravimo, da sta v simbiozi.

Transakcijska analiza

Reketi (rackets), kuponček (stamps) in igre

Kot majhni otroci smo naših družinah morda opazili, da so določeni občutki vzpodbujani in drugi prepovedani. Da smo dobili naše potrditve, smo se morda odločili, da bomo občutili le dovoljena občutja. Da smo torej dobili pozitivno pozornost smo izražali in občutili le manipulativne, neavtentične občutke. Ta odločitev je bila nezavedna. Ko živimo naš življenski skript kot odrasle osebe, lahko še vedno skrivamo naša avtentične občutke z občutki, ki so nam bili dovoljeni kot otrokom. Ti nadomestni občutki se imenujejo reket občutki ali meta občutki.

Ko doživimo neavtentične občutke in jih potlačimo, namesto da jih izrazimo v danem trenutku, rečemo da shranimo kuponček. Kupončke vnovčujemo kasneje in praviloma ne z isto osebo, kjer je nastal. Primer: V službi se jezimo na šefa, vendar tega ne pokažemo tam njemu, ampak izlijemo jezo, ko pridemo domov.

Igre so ponavljajoče sekvence transakcij v katerih obe strani končata z občutenjem reket občutkov. Igra vedno vsebuje preobrat, pri katerem igralci občutijo, da se je nekaj nepričakovanega in neprijetnega zgodilo. Takšen igre se igrajo nezavedno.

Obstajajo pa tudi zavestne igre, kjer se oseba, ki začenja igro zaveda svojega prikritega cilja in se pred drugo osebo namenoma pretvarja ter ima namen izkoristiti to osebo.

Avtonomnost

Da bi lahko izrazili svoj polni potencial kot odrasle osebe, moramo spremeniti strategije delovanja v svetu, za katere smo se odločili kot otroci. Ko spoznamo, da te strategije več niso učinkovite in koristne za nas, jih moramo zamenjati z novimi, ki bodo delovale. V jeziku TA moramo iz skripta, da dosežemo avtonomijo.

Prav orodja TA so namenjena pomoči ljudem, da dosežejo to avtonomijo. Komponente avtonomije pa so zavedanje, spontanost in sposobnost intimnosti. Avtonomija daje človeku sposobnost, da koristi vse svoje zmožnosti kot odrasla oseba... prav to pa je namen posameznikove poti osebnega razvoja.

Za vse informacije in naročila:
Shana Flogie
041 410 176
shana@mychi.si